Vztrajno rastoči svetovni trend površinsko aktivnih snovi zagotavlja ugodno zunanje okolje za razvoj in širitev kozmetične industrije, kar posledično nalaga vse višje zahteve glede strukture, raznolikosti, učinkovitosti in tehnologije izdelkov. Zato je nujno sistematično razvijati površinsko aktivne snovi, ki so varne, blage, lahko biorazgradljive in imajo posebne funkcije, s čimer se postavi teoretična podlaga za ustvarjanje in uporabo novih izdelkov. Prednost je treba dati razvoju površinsko aktivnih snovi na osnovi glikozidov, pa tudi diverzifikaciji površinsko aktivnih snovi poliolnega in alkoholnega tipa; izvajanju sistematičnih raziskav površinsko aktivnih snovi, pridobljenih iz sojinih fosfolipidov; proizvodnji vrste serij estrov saharoznih maščobnih kislin; krepitvi študij o tehnologijah mešanja; in širjenju področja uporabe obstoječih izdelkov.
Pojav, pri katerem se snovi, netopne v vodi, enakomerno emulgirajo v vodi in tvorijo emulzijo, se imenuje emulgiranje. V kozmetiki se emulgatorji uporabljajo predvsem pri izdelavi krem in losjonov. Običajni vrsti, kot sta praškasta izginjajoča krema in izginjajoča krema »Zhongxing«, sta emulziji O/W (olje v vodi), ki ju je mogoče emulgirati z anionskimi emulgatorji, kot so mila maščobnih kislin. Emulgiranje z milom olajša pridobivanje emulzij z nizko vsebnostjo olja, želirni učinek mila pa jim daje relativno visoko viskoznost. Pri hladnih kremah, ki vsebujejo velik delež oljne faze, so emulzije večinoma tipa W/O (voda v olju), za katere je kot emulgator mogoče izbrati naravni lanolin – z močno sposobnostjo absorpcije vode in visoko viskoznostjo. Trenutno se najpogosteje uporabljajo neionski emulgatorji zaradi svoje varnosti in nizke dražilnosti.
Pojav, pri katerem se poveča topnost slabo topnih ali netopnih snovi, se imenuje solubilizacija. Ko vodi dodamo površinsko aktivne snovi, površinska napetost vode sprva močno pade, nato pa se začnejo tvoriti agregati molekul površinsko aktivnih snovi, znanih kot miceli. Koncentracija površinsko aktivne snovi, pri kateri pride do tvorbe micelov, se imenuje kritična koncentracija micelov (CMC). Ko koncentracija površinsko aktivne snovi doseže CMC, lahko miceli ujamejo olje ali trdne delce na hidrofobnih koncih svojih molekul, s čimer povečajo topnost slabo topnih ali netopnih snovi.
V kozmetiki se solubilizatorji uporabljajo predvsem pri proizvodnji tonikov, olj za lase ter pripravkov za rast in nego las. Ker se oljne kozmetične sestavine – kot so dišave, maščobe in vitamini, topni v olju – razlikujejo po strukturi in polarnosti, se razlikujejo tudi njihovi načini solubilizacije; zato je treba kot solubilizatorje izbrati ustrezne površinsko aktivne snovi. Ker na primer toniki solubilizirajo dišave, olja in zdravila, se za ta namen lahko uporabijo alkil polioksietilen etri. Čeprav imajo alkilfenol polioksietilen etri (tip OP, tip TX) močno solubilizatorsko moč, dražijo oči in se jim zato na splošno izogibamo. Poleg tega amfoterni derivati na osnovi ricinusovega olja kažejo odlično topnost za dišavna olja in rastlinska olja, in ker ne dražijo oči, so primerni za pripravo blagih šamponov in druge kozmetike.
Čas objave: 5. dec. 2025